Tu je nov čas. Ugotavljamo, da stvari niso take, kot smo mislili, da so. Tako množično se tega še nikoli nismo zavedali, zato tudi resnice še nikoli nismo tako zavzeto iskali. Nepravilno dojemanje nas samih skozi vso človeško zgodovino, dojemanje tega, kdo smo in zakaj smo tu, je bila za nas usodna izkušnja, in posledice bomo odpravljali še dolgo. Toda zdaj smo spregledali. Vstopamo v novo obdobje in vse bomo postavili na novo.
Kaj sploh lahko verjamemo v svetu dezinformacij in lažnega poročanja?*
Kaj vse nas v tem času zanima? Seči želimo daleč nazaj, v sam začetek: Kako je dejansko potekala evolucija planeta in človeštva, je bila spontana ali ne? Kakšna je naša resnična narava, vgrajena v naš izvorni genski zapis? Zakaj je funkcionalnih manj kot deset odstotkov naše dvojne vijačnice DNK, kdo je nevtraliziral ostale, kdaj in zakaj, da smo do zdaj samo z delčkom sebe zaznavali okolje, in zato tudi samo delček tega okolja, ker se večine resničnosti nismo zavedali in se nanjo nismo odzivali. Nismo dojemali globine okoliščin, ki do določenih razmer pripeljejo, nismo videli pravih vzrokov zanje, zato smo se površinsko lotevali njihovega reševanja. Pošteni razlagalci resničnosti nam ves čas dopovedujejo, da so dejavniki, ki usmerjajo potek dogodkov skozi zgodovino, skriti, ter da nas zato iskanje rešitev na makro in mikro ravni, če izhajamo iz napačnih izhodišč, lahko vodi v napačno smer.
Večina človeštva ne pozna načel, po katerih v resnici deluje okolje, ne pozna kvantne fizike brezkončnih možnosti, v kateri lahko, če se tega zavedamo, sami ustvarimo vse, kar potrebujemo. Ne znamo dostopati do obilja življenjske energije, ki je povsod okoli nas ter bi nam omogočila stanje telesa in duha, v katerem ne bi čutili potrebe po ničemer, saj bi imeli vse. Umetno vzpostavljena shizma nas je zmanipulirala v lažno zaznavanje nepremostljive dvojnosti in izničila zavedanje izvornega stanja enosti, v katerem bi se različnosti smiselno dopolnjevale v harmonično celoto. Zdrsnili smo v prepričanje, da je vsak od nas sam zase, da moramo svojo enkratno osebnost vzdrževati, jo braniti in se ne-dati. V kakšnem nasprotju je to z učenjem mehiškega šamana Don Juan-a, na primer, ki je svojemu učencu Carlosu Castanedi dejal, da je osebnost v bistvu umetna, nameščena, tuja instalacija, ki prekriva naš pravi jaz: la personalidad es una instalación extranjera! Smo torej odtujeni od tega, kar v resnici smo in se tako tudi vedemo, kot ne-jaz. Pa tega ne vemo.
Od nekdaj naj nam bi preprečevali dostop do zadostne življenjske energije, ki zagotavlja etično nesporno in s tem v vseh pogledih moralno ravnanje ter vzdržuje življenjski navdih, občutek smisla že zgolj v tem, da smo, in jasno vizijo prihodnosti, saj je z ljudmi na nižji energijski ravni od normalne laže upravljati. Nekaj, kar prihaja od zunaj, nas dela šibke in nam megli pogled. Zato nam pošteni raziskovalci teh stanj in odnosov dopovedujejo, da se moramo tega zavedati in vzeti svojo moč nazaj, in zdaj jih nenadoma bolje slišimo. Ali gre za postopno prebujanje človeštva? Samodejno ali po velikem načrtu v ozadju? Dejstvo je, da se nam zdijo vsebine, ki jih najdemo v knjigah, kot so Prepovedana zgodovina, Prepovedana arheologija, Prepovedana znanost, drugačni pogledi na človeško evolucijo, iskanje odgovorov na to, kdo v resnici vodi svet, zdaj pomembnejše kot kdaj prej, saj sta nas večji dostop do informacij in pospešen razvoj zavesti pripeljala do uvidov, da ni vse tako, kot govorijo, da je, in da naj vsega, kar v naši človeški skupnosti ni v redu, ne pripisujemo le sebi. Človeštvo tega planeta so upravljali z uporabo neresnic o vzrokih in posledicah procesov in stanj, skozi katere smo šli, skratka z manipulacijo dojemanja zunanjega sveta in nas samih kot človeške vrste.
Knjiga Prepovedana zgodovina predstavlja stališča pomembnih sodobnih mislecev in poziva
ustanove, ki nadzirajo smeri v znanosti in ne dopuščajo svobode raziskovanja, sploh pa ne objave rezultatov svobodnega raziskovanja, naj ponovno preučijo premise, na katerih temelji njihova interpretacija zgodovine. Na novo se postavljajo vprašanja o izvoru in razvoju človeštva ter o edinstvenih mojstrovinah starodavnih tehnologij, s katerimi se celo sodobne tehnologije ne morejo primerjati.
Prepovedana arheologija navaja podatke o tem, kako so raziskovalci skozi stoletja neštetokrat naleteli na okostja in artefakte - predmete arheološkega pomena, ki jih je izdelal človek - ki dokazujejo, da ljudje obstajajo že milijone let, uradna znanost pa je ta dejstva vedno zanikala. Predsodki, ki temeljijo na splošno sprejetih znanstvenih teorijah, so kot filter, ki preprečuje, da bi prava védenja prišla do ljudi, in tako se nam ponuja slika zgodovine, ki je v marsičem nepravilna.
O starodavnih tehnologijah vse do aktualne proste energije govori Prepovedana znanost, ki v tej knjigi razkriva predvsem zamolčano znanost o duhovnosti in metafiziki. Zbrane eseje so med drugimi napisali Immanuel Velikovsky, Nikola Tesla, Rupert Sheldrake in Masaru Emoto, ki so za raziskave uporabljali mejne znanstvene metode, opredeljene kot heretične. Knjiga pojasnjuje znanost in tehnologije, ki jih je ortodoksna znanstvena skupnost zatrla: pravo funkcijo velike piramide, megalite iz kraja Nabta Playa, uvide v astronomijo, prosto energijo iz vesolja, hladno fuzijo, telepatijo in zunajtelesne zaznave z namenom prebuditi in razsvetliti tudi najbolj ortodoksne znanstvene ume.
Ali ima pri vsem dogajanju na Zemlji kakšno vlogo intervencija drugih civilizacij v naša življenja? Vse kaže, da jo ima. Zanikanje njihovega obstoja in tudi prisotnosti v našem svetu sega daleč v zgodovino. Poltajne in tajne združbe, ki naj bi iz ozadja vladale svetu, to vedo od nekdaj. Vrh piramide, med drugim simbol naše vertikalno hierarhične družbene ureditve, ki pogojuje tudi dostop do informacij, je bil za nas običajne ljudi vedno v megli. Na vrhu pa naj ne bi bili samo ljudje, ljudje te Zemlje, ampak še kdo.
Nastanek in razvoj človeka še vedno nista popolnoma raziskana. O tem obstaja veliko teorij, katerih skupno izhodišče pa je, da je bil izvor človeka lahko le stvarjenje: po najzgodnejših ohranjenih grških virih je sedanjo generacijo človeških bitij ustvaril bog Zevs; ena izmed afriških tradicij govori, da je vse ljudi sveta ustvaril bog Jouk, po budizmu so se ljudje razvili iz bitij kot so deve in so bili na začetku svetlobna bitja; sveti spisi predstavljajo človeka kot bitje, ki ga je ustvaril bog po svoji podobi; nekatere druge civilizacije, na primer keltska, niso verjele, da bi jih ustvarili bog ali bogovi, temveč so se imele za direktne potomce bogov; sodobni raziskovalci dokazujejo, da je darvinizem nesprejemljiv; nepopoln in zato neveljaven; darvinistično evolucijo namreč postavljajo pod vprašaj nenadni evolucijski preskoki brez vmesnih evolucijskih oblik, ki bi se nujno pojavile, če bi bila na delu narava; zato ugotavljajo, da je moderni človek rezultat inteligentne intervencije; obiskovalci iz drugih svetov so z genetskim inženiringom naredili človeka iz bitij, ki so takrat poseljevala planet.
Kdo so bili ti obiskovalci? Če pregledamo obstoječo literaturo, ki obravnava obstoj nezemeljskih civilizacij in našo prepletenost z njimi, so bili v zadnjih desetletjih najpogosteje omenjani in pomembni tudi za današnji čas Anunaki, velikani v človeški podobi, ki so se naselili v starodavni Mezopotamiji in so imeli nadnaravno moč.
Anunaki naj bi bili naši kreatorji in tudi kreatorji naše poznejše usode, s tem ko so diskretno usmerjali naše razumevanje sveta, posledično naša življenjska načela in cilje ter s tem smeri razvoja človeške civilizacije.
O njih je napisanih nešteto knjig. Poglejmo srednjo na sliki, ki je nekoliko posebna, vendar aktualna, ker povezuje daljno preteklost in takratno politiko močnejšega z današnjim časom.
The Anunnaki of Nibiru: Mankind's Forgotten Creators, Enslavers, Saviors, and Hidden Architects of the New World Order
Kot navaja podnaslov knjige, naj bi nas oni ustvarili, nas zasužnjili, nas rešili in bili tudi skriti arhitekti novega svetovnega reda, katerega ideja prav danes močno privlači oblasti in nadvlade željne predstavnike tuzemske človeške vrste.
Kako naj bi bilo? V daljni preteklosti se je njihov planet Nibiru, domnevni planet našega sončnega sistema, skrit za Plutonom, približal Zemlji in odločili so se, da bodo pristali v Sumeriji, ker so potrebovali zlato za obnovitev svoje atmosfere. Zlato na Zemlji so locirali z uporabo spektroskopije in kralj Anu je poslal znanstvenika, sina prvorojenca Enki-ja, na vesoljsko odpravo na Zemljo, da bi pridobil dovolj zlata, ki bi ga potem ionizirali v plast svoje atmosfere kot ščit pred sevanjem sonca.
Na Zemlji so ustvarili raso bitij, ki bi zanje opravila to delo, in imenovali so jih ljudje.
Linija raziskovalcev, ki zagovarja to tezo, Anunakov ne predstavlja kot mitske bogove z neba, saj so verjeli, da so to pač nezemljani. Ljudi so ustvarili, da bi jim služili kot gospodarjem, ki so potrebovali mineralno bogastvo Zemlje za vzdrževanje svoje atmosfere in s tem civilizacije.
V igri pa sta bila dva po značaju in po viziji popolnoma različna polbrata. Enki je bil naklonjen svobodi človeštva in da bi bili ljudje enaki njim, njegov polbrat Enlil pa je ljudi bolj ali manj zaničeval.
Med Anunaki sta bili torej dve smeri, ki sta druga drugi nasprotovali glede prihodnje usode človeštva. Enki je bil pripravljen ljudem dodeliti samoupravo, spoštovanje in enakost. Da bi človeštvo, dolgoročno gledano, imelo korist od prednikov, da bi znalo uporabiti njihova znanja, je želel, da Adam in Eva v rajskem vrtu jesta z drevesa spoznanja - spoznanja dobrega in zla - in ne le z drevesa življenja, kar bi ljudem omogočilo dolgo življenje, ne bi pa postajali modrejši. Ne bi šli skozi proces intelektualne in duhovne evolucije, ki bi jih postopoma pripeljala do spoznanja, da so enaki tistim, ki so jih Sumerci takrat imeli za bogove, tistim, ki so jih ustvarili na osnovi njihove lastne DNK, lastnega genoma.
To, da bi se rasi med seboj križali in da bi se ljudje tega zavedali, je polbrata Enlil-a tako razbesnelo, da se je odločil človeštvo kaznovati, zagotoviti, da se Enki-jev načrt ne bo uresničil. V današnji družbi se to še danes odraža kot divje pehanje v obliki materializma, rasizma, obtoževanja, usmerjanje fokusa v vse, kar ljudem onemogoča, da bi se spomnili, kdo so, da bi zanikali sami sebe, bili jezni na življenje in svet, za to krivili boga itd.
Enki in Enlil ter pozneje njuni potomci so na Zemlji tudi ustvarili različne civilizacije in religije, ki so nas med seboj razdelile. Njuna rodova sta se med seboj vojskovala za dežele Bližnjega vzhoda in Južne Azije in bitka Horusa proti Seth-u je bila prva, v kateri naj bi v vojni z orožjem uporabili ljudi. Vojne med frakcijami Anunakov so se pozneje nadaljevale med ljudmi samimi na podlagi nesmiselnih trditev, na primer, da obstaja en sam bog ali da obstaja več bogov, moj bog je pravi, mi smo izbrano ljudstvo, mi smo višja rasa itd.
Na dan so v novejšem času prišle knjige, kot so Knjiga preroka Enoha, zbirka tekstov Knjižnice Nag Hamadi in Knjiga jubilejev, z vsebinami, ki niso vključene v kanonično, tako imenovano neponarejeno Biblijo, temveč veljajo za apokrifne, to je ponarejene oziroma nepristne. Toda, ko ta besedila, ki so zdaj povsod na voljo, vzporejamo, lahko v določenih segmentih ugotovimo skladnost oziroma medsebojno dopolnjevanje z dokumenti, kot sta Biblija in Koran, kar nas vodi k ponovnemu premisleku o izvoru in namenu nastanka človeške rase in civilizacije.
Današnji izobraževalni sistem ne vključuje Sumercev, ene prvih civilizacij na svetu, ki je prebivala v regiji južno od Mezopotamije med rekama Evfrat in Tigris, in je zaslužna za vse vidike današnje sodobne civilizacije. Serija Ancient Aliens na kanalu History Channel pomaga v tem smislu ozaveščati javnost ter navaja, da Anunaki niso mit, saj so se ohranili fizični dokumenti in tudi predmeti zgodovinskega in arheološkega pomena, to je artefakti, ki podpirajo trditve, da so Anunaki ustvarili človeštvo, poleg tega je vse zapisano v prefinjenem, visoko razvitem jeziku.
Omenjena knjiga, ena izmed mnogih o Anunakih, je izziv za vse tisto, kar smo do zdaj verjeli. Skupaj zbere navidezno nepovezana obdobja: starodavni krilati bojevnik s ptičje perspektive opazuje sodobni vojaški helikopter, elektroinženir vzpostavlja pasovni filter za zavračanje določenega frekvenčnega pasu, pojavi se strukturni integrator za izboljšanje človekovega biomehaničnega funkcioniranja kot izziv sodobni zahodni medicini, pa igralec na pihalo didžeridu iz južne Kalifornije, vse khrati, mešanje časovnic. Ali je vse to obstajalo že takrat, v času Anunakov? Energija in snov, zvočna sinhronizacija, metode nadzora za ohranjanje suženjske mentalitete z uporabo elektromagnetnega spektruma, večno življenje, sila težnosti, ali so vse to imeli že Anunaki, se bodo na Zemljo vrnili in ali so sploh že odšli?
Po eni različici naj sploh ne bi nikoli odšli, pa tudi če so, naj bi bili zaradi križanja genov ob našem nastanku prisotni v mnogih od nas kot reinkarnacije ali kot posamezni vidiki njihove rase. Kar je povzročilo pri ljudeh nekaj hudih kriz identitete, kot pravi avtor.
Namreč, obstajajo ljudje, ki trdijo, da so ali so bili eden od Anunakov, poimensko, na primer Enki ali Inana, in hočejo, da jih imamo za take. Včasih se samo identificirajo z arhetipi, misleč da so natančno taki kot tisti, ki jih arhetip simbolizira. Na primer Enki kot junak, ki gradi in rešuje svet. Nekateri bi res lahko bili reinkarnacijske podobe teh bitij, in ti mislijo, da je to ključno za njihovo življenje, ampak zakaj? Gre za samo-odkrivanje, željo po tem, da bi bili posebni in pomembni. Toda to so stare identitete in ne to, kar smo mi in oni danes, na tej Zemlji ali kjerkoli drugje. Naš fokus je v tem času.
Raziskovalka E. Nora Amrani zaključuje takole: »Kot človeška civilizacija smo dosegli razumevanje, da smo v bistvu več kot nezemljani in hkrati več kot ljudje ter da imamo prosto voljo in izbiro. Sami se lahko odločimo, kakšno izkušnjo si v prihodnje želimo zase. Kot drugo, čas in prostor obstajata samo v naši tretji dimenziji, v višjih dimenzijah ju ni, tako da nekdo lahko trdi, da se vse dogaja tukaj in zdaj, seveda pa zato ne moremo spremeniti tistega, kar se je dogajalo v naši preteklosti. Pomemben pa je sedanji čas.
Ne pripisujte preveč pomena vrnitvi Nibiru-ja. Če iščete rešitelja, se ozrite k sebi. In ne istovetite se z arhetipi. V tem trenutku smo, kar pač smo, kombinacija preteklosti in sedanjosti, v procesu ustvarjanja prihodnje identitete. Človeštvo naj spusti stare energije lažne moči in nadvlade, tiranije, junaštva, mučeništva, mentaliteto žrtve, manipulacije in strahu. Vedno imamo možnost, da se natančneje spomnimo, da se postopoma spomnimo vse več od tega, kdo in kaj smo.
Potem bomo lahko prepoznali in sprejeli svoj višji jaz in enost vsega stvarstva, svobodni, ustvarjalni ljudje. Cenili bomo razlike med nami in to, kar imamo skupnega ter se pomaknili v prihodnost, kjer bo več ljubezni, svetlobe, znanja, modrosti in radosti.«
Ne glede na to, kdo nas je v resnici ustvaril, si zamislimo svoje mesto v nastajajočem novem svetovnem redu: se bomo povezali z arhetipom Enlil-a, se pravi s skupinami ljudi, ki so v manjšini, a so si, tudi zaradi naše nepozornosti, pridobili moč in si zdaj želijo nadvlade nad večinskim prebivalstvom našega planeta, ali z arhetipom Enki-ja, katerega cilj je bil osvoboditev človeštva? Novi svetovni red bo odvisen od naše zavestne izbire.
Kot rečeno, vse bomo postavili na novo. Pomagali si bomo s spomini na preteklost in prihodnost ob hkratnem zavedanju večnosti, ki je naša resnična narava. /NL, 2022/
The most beautiful Didgeridoo player in the world ! Ticki Stamasuri - YouTube
*In a world of disinformation and false reporting, what can we believe? (EdinburgUFO)
